Kaj se dogaja po zavodih za invalide?
Najprej predstavitev zavoda,kjer sem na 7. strani presenečena zagledala svojega brata,na sliki kako objema črnega kužka.Človek bi pomislil,da je to najlepši in najbolj prijazen kraj za invalida.Zanimiv je tudi cenik,čeprav iz leta 06.
Kaj pa se tam res dogaja?
Izginja denar iz osebnih predalov in tudi iz žepov slečenih oblačil.
Nova oblačila že doma označimo z osebno številko,pa kljub temu stalno izginjajo(oblačila in celo postelnjina) nekje na poti iz sobe do pralnice.
Sobe naj bi bile opremljene z inventarjem zavoda.To v resnici zgleda tako,da je v sobi omara,tako uničena,da te je strah da se bo podrla nate.Postelje lesene,prekratke in mala omarica ,ki kar cveti,tako stara in obrabljena je.Ne preostane ti drugega,kot da kupiš omaro in jo pelješ v zavod.
Hvalijo se s popolno oskrbo,pa se zgodi da v petek odpelješ varovanca domov,ko prideš v nedeljo pa ima še vedno razmetano posteljo in ob njej račko polno scalnine.Spomnimo se tudi tv Tednika pred leti,ko je varovanec dve uri klical na pomoč,ker je padel iz postelje.Popolna oskrba 24h/dan!
Pravila zavoda pravijo :Prinašanje in uživanje alkoholnih pijač v zavodu ni dovoljeno ,dogaja pa se,da varovanci prinašajo alkohol v zavod in ga celo ponujajo tistim invalidom ,ki jemljejo močna zdravila.Nobenega nadzora ni nad tem.
V pravilnku piše tudi:Kajenje delavk in delavcev v zaprtih prostorih zavoda ni dovoljeno. Ko prideš po gojenca in potrebuješ terapijo(tablete) za domov in v lekarni ni nikogar,vedno najdeš par medicinskih sester v spodnjih prostorih,kjer veselo vlečejo cigarete.
Vem ,da delo z invalidi ni lahko in ni enostavno.Vem pa tudi,da v tem zavodu ljudje niso drugega kot številke,kot končni zneski zaslužka.Ko se pritožiš direktorju zavoda(zdaj bivšemu) ti pa reče čisto po domače:”Domov ga vzemite!”Zavod Prizma ponikve slovi po tem ,da je posebni vzgojni zavod,posebej za mlade.Ne vem,če imajo trije varovanci pod 30 let,večina jih je krepko čez 50 let. Očitno je to le reklama.Mlajši kot pridejo tja,dlje bodo ostali in dlje bodo plačevali zavod.
Kljub vsej kritiki,pa moram biti poštena in povedati še nekaj.Ker smo bili tako nezadovoljni z zavodom in njihovim načinom dela,smo brata,par let nazaj, preselili v drug zavod.Zavod v Dutovljah,nekje blizu Italjanske meje.Svetovali so nam ,naj ga tam pustimo kak mesec dni brez obiskov,da se bo privadil novega okolja.Nikoli nebom pozabila prvega in hkrati zadnjega obiska.Brat je bil v veliki sobi,na vozičku in s povojem privezan na radiatorsko cev.Obraz je imel cel v potpludbah,ustnico zatečeno,glava mu je visela postrani in iz ust mu je tekla slina.
Od silnega šoka in prizadetosti sem komaj dihala.Ko smo prišli do “paznika” je rekel,da je hotel hoditi in je padel,potem pa so mu dali pomirjevala.Tako so ga zadrogirali,da ni mogel reči niti besede in nas ni niti poznal.To je bil prvi dan našega obiska in zadnji dan njegovega bivanja v Dutovljah.Naložili smo ga v avto in odpeljali domov.
Za mojega brata je težko najti primerno ustanovo.Najbolj žalostno pa je,da naj bi šlo toliko denarja (loterija Slovenije,razna humanitarna društva,posamezniki,firme,..) za invalide,dejansko stanje po zavodih pa je katastrofalno.Kje so inšpekcijske službe,kje je država?Invalidi so skromni,tihi ljudje in nimajo dovolj močan glas.
Poglejte si še enkrat Buklco Prizme Ponikve,tam je res lepo…
levinja | Aktualno, Slovenija, Zdravje, Žalost
Please visit WP-Admin > Options > SPA and enter the key. Don't have a key? Signup here
Buklca je res krasna, a ni to zavajanje potrošnikov ali kaj takega, saj vem da zveni neokusno, ko govorimo o svojcih, a mora obstajati kakšen način kako se upreti.
Saj veš kako je.Večina pacientov niti nima sorodnikov,da bi se zavzeli zanje.Tisti,ki jih imajo so eni celo zadovoljni s stanjem(”samo da imam streho nad glavo”)Spet drugi se ne radi ispostavljajo.Žalostno je le,da je tak pomp okoli skrbi za invalide,slika po zavodih pa je precej klavrna.Kaj storiti? Pojma nimam..
Moj bog. Sem bila v Dutovljah. Mogoče bi morali kdaj peljati tja vladajoče osebke na ekskurzijo. Ali pa v vse zavode. Pa ne vem, če bi kaj zaleglo. Grozljive razmere za neko EU predsedujočo državo.
hm, jim posljes MENE v inspekcijo? greva skupaj? in jim razjebeva vse po spisku?
JEZEN!
vsak svoj dom predstavlja v najlepši luči in domovi se ne bojijo inšpekcije, ker jim ne bo trkala na vrata, ker vsak lastnik “poskrbi” za inšpekcijo. pa tudi, oskrba je nizke kakovosti, ker je premalo zdravstvenega osebja, varčujejo na potrošnem sanitetnem materialu..vse za več dobička. tudi osebje je nezadovoljno, krši pravila doma, ker dobijo za svoje delo ok. 500€, kar pa je premalo glede na težavnostno stopnjo dela z invalidi. če pogledamo ceno, ki jo plača varovenc in plačo zaposelenega, je prvi znesek precej višji. vse te nezadovoljive razmere so posledica več razlogov, ki jih je treba poiskati na več nivojih in reševati probleme. zagotovo pa je res, da osebe, ki ne morejo skrbeti samostojno zase, morajo biti deležne čim bolj kakovostne oskrbe s strani ustanov v katerih bivajo, potrebno jim je omogočiti varno in prijazno bivalno okolje, saj v končni fazi to tudi plačajo.
morda bi se bilo treba obrniti na inšpektorja za te zadeve?
s povojem prvezan za radiatot….a smo u filmih, pizda?
ma kaj je z temi ljudmi??
Pa v katerem času živimo,maddona saj to ni res.
Vse je še kako res,na žalost.
To sliko fanta s kužkom sem nekje drugje videla. Morda v reviji Ona (priloga Dela) ali Otroci. Žal sem te revije že vrgla stran.
Kaj?!Škoda ,da si vrgla!V Oni sigurno ni bila,imamo Novice naročene že precej let. Ta fant s kužkom je moj brat.
Mogoče je v reviji Otroci, ki jo talajo brezplačno po vrtcih. Zapomnila sem si to slikco, ker je tako… tako nenavadna, žalostna, človek objema psa… Pojdi do prvega vrtca v ponedeljek in vprašaj, če ti dajo to revijo (dobijo jih zastonj, po moje vsi vrtci) in če ne, jo bom jaz probala dobiti. Ampak ne dam roke v ogenj, mogoče je bila kje drugje. A gotovo je bila.
Zelo bi bila vesela,takoj v ponedeljek se pozanimam v vrtcu.Hvala Dajana.
Tista soba v Dutovljah res obstaja. Ko je ena znanka iskala službo, je bila sprejeta tja za bolničarko, a ko so ji razkazali dom, se je ravno v tisti sobi zgrozila nad razmerami in službe ni sprejela. Groza. Res ne moreš verjet!
Seveda obstaja,kaj takega si ne zmisliš! Tam v Dutovljah se še zdravemu človeku strga.Dolg hodnik,na obeh straneh klopice,ljudje se stiskajo k sebi in se gugajo in tresejo,slinijo,jočejo,smejijo,..Bila sem v Polju,na obisku,pa ni bila pol toliko težka izkušnja.Ljudi zadrogirajo,da imajo mir pred njimi.Grozno res!
Levinja - dobila sem tisto revijo, pa slikce ni noter. Najbrž je v Oni ali kje…
Kaj če bi o tej situaciji pisala Varuhinji za človekove pravice, pa še kam?
Se ubadam zadnje dni s tem.Dajana hvala vseeno,da si se potrudila,cenim to.
Ne vem, kaj naj rečem?? Ko sem prebrala “bukvico”, se mi je zdelo, da to kar ne more biti res. In, da lahko še svojo živalco pripeljejo s seboj? Res prelepo, da bi bilo možno. In tistale fotografija s kužkom, na kateri je tvoj brat - srce me je zabolelo
Se mi zdi res dober predlog, o katerem je pisala Dajana.