Ne zijaj v invalida!Ne smej se butastim šalam!Ne vozi mi za ritjo!
Učasih bi kar tulila na ljudi”Pa kaj vam je ,bebci zarukani,kaj zijate!!?” Šli smo z očetom,mami,mojo tamalčko in bratom na večerjo v eno lokalno gostilnico.Ker brat,ki je invalid težko hodi,sem ga držala pod roko in sva se počasi prebijala do mize.Ampak folk!!Prekleta zijala!To gledajo vanj,kot da je iz drugega planeta.Sej ni treba bit pameten,da vidiš da je invalid.In če ti možgan to sporoči,jebenti ne bulji vanj,kot da je kaka atrakcija iz cirkusa!!Uf,me razpizdi to!
Druga stvar,ki mi je zmanjšala apetit,so bli pa dedci za drugo mizo.En kup pooblekcanih gospodov,ki so očitno imeli občutek,da so kupili celo gostilno.Glasni so bli kot na kaki kmečki veselici!Padali so bedni vici,en primer:
Žena in mož sta šla k dohtarju in možu je zdravnik povedal kakšni so izvidi.Žena je v strahu spraševala moža:”Kaj je rekel?Imam raka?Bom umrla?”Mož pa je rekel:”Umrla ne boš,zdrava pa tud neboš nikol več!”
In so se režali kot nori.Nemorš vrjet! Prekleta banda kravatkarska!Potem so začeli prepevat,razne venčke domačih!Joj kok je fajn poslušat ,da se ti en dere za vrat,medtem ko mljaskaš solato!Fotru sm namignla,da ne zdržim več,da bom popizdila,pa me je miril,naj bom tiho,pojem in gremo.Matr,kako me vzgaja(še vedno) “tih bod ,pa potrpi”!
Da ne govorim o istih in par novih zijalih,ko smo šli iz gostilne.Folk nehite bult v invalide!!!
No na poti proti domu ,sem v ogledalu opazila avto ,ki se je približeval s tako hitrostjo,da me je že mal stisnlo kako bo pravočasno upočasnil ,da nebo počil v rit mojega Ventija.No tip je pridivjal meni za rit in se nalepil nanjo.Kot so me učili,sem na hitro pohodila bremzo,sam tok da je posvetla bremz lampa.Tip je začel piskat,blendat,neki časa je vozil za mano kar z dolgimi lučmi.Ko me je prehitel,je tiščal na hupo. “Jeb se!” sm si mislla.
Pride tak dan,da imaš opravka s samimi kreteni.
levinja | Dogodivščine/pizdarije, Domače








Men se zdi super vic!
tut men no..nevem..vic kot vic pač…
z ostalim se pa strinjam
Vic je butast no!Sploh za take salve smeha,kot so ble.
Vic je čuden, saj nismo v Kabulu, da bi zdravnik možu povedal ženino diagnozo.
Meni tudi grejo na živce taki, ki v lokalih na glas govorijo. Niti ni treba, da delajo kraval in se derejo, dovolj je, da na glas govorijo. Po možnosti o denarju.
Jaz sem enkrat tako zabremzal enemu tipu od AMZS, potem pa me je prehitel in stisnil ob rob, da sem moral ustaviti. nakar mi je pridigal, da nimam kaj tega početi, tudi če mi za ritjo vozi. Ampak kaj več kot lajati si ni upal. Čeprav zgledam prijazen in miroljuben, sem le bil za glavo večji.
Takim primitivcem obvezno pobremzat! Ali pa na avtocesti na prehitevalnem pasu ustavit na 90 km/h in se peljat vštric s kamionom. Neprecenljivo.
Pokvariš jim še cel teden
vic je butast!!!
To zijanje pa tudi meni gre na živce. Pa ne le, da zijala buljijo v invalide, niti drugih poglavij bontona se niso naučili. Invalida na primer zijajo, ne pridržijo pa mu vrat, pomagajo po stopnicah…samo zijajo!
Hm.. a veš, moj bratranec je tud invalid. In ja, tud sama sem bila deležna pogledov ljudi, ko sem ga na vozičku peljala. In mi nikoli ni bilo nerodno, ker.. Dajmo se postavit v kožo tistih ljudi, ki so priklenjeni na voziček in so invalidi.. Mi smo lahko takoj naslednjo sekundo isti. In jaz sem zmeraj mirno vprašala, če je kaj narobe. Tako, tisto na glas. Moraš videt pol tiste zardele poglede v tla.
Daj se nasmej!
Ja Šuška,maš prav.Ampak jaz sem imela epizodo z invalidom,ko sem mu pridržala vrata(bil je na vozičku) pa me je nadrl:”Spust,sej loh sam!” Sem bla čist šokirana,ker nism mislla nč slabga.In tega zagrenjenega možakarja sem večkrat srečala,pa se ga še pozdravit nisem upala,tok jezen je bil vedno.Sej učasih res ne veš,kaj narest da bo prav. Sam zijat vanj je pa najbolj bolano.
V bistvu so vic malo predelali. Diagnoza je bila namreč, da ženka trpi za depresijo zaradi pomankanja seksa, kar naj bi mož odpravil… Smešnost vicev običajno raste z količino alkohola… Tepcev je pa po mojih izkušnjah povsod preveč. Še v knižnici…
Inaaa sej boh ne dej da bi blo men nerodno zaradi brata!Jst sm jezna na zijala!O sej sm sama tud večkrat že koga vprašala isto,pa vem kako reagirajo.Mal težje je narest celo sceno v gostilni,kjer je veliko ljudi.Bi blo pa vrjetno tud treba kdaj.
joj, sem se tud sama še spomnila “dokodka” z enim invalidom, ki je želel na avtobus. Sedela sem na klopci, in prišel je en starejši gospod z vozičkom. Medtem, ko smo čakali na avtobus, se je začel en drugi gospod - ki zame to ni - pogovarjati z njim. Beseda je tekla med njima, jaz pa sem bila popolnoma tiho. Prišel je avtobus, in.. Seveda odhod nanj. Gospod se je poskušal vstat, in.. Seveda je imel v mislih to, da mu bo njegov “prijatelj” pomagal spraviti voziček na avtobus, medtem, ko bo on plačal vožnjo. Ne. Tisti gospod, se je obrnil, odšel na avtobus in se mirno vsedel. Ni namenil niti pogleda, nič. Menda mu je bilo nerodno dvignit voziček na avtobus. Zato sem jaz vprašala gospoda, če mu pomagam voziček dvignit na avtobus.. In nisem mogla verjet, kako se mi je nasmehnil, in z hvaležnimi očmi, ki so kričale hvala, rekel, da ja. Zanj sem kar naenkrat bila prijazna gospodična, katerih bi si želel še več. Neverjetno je, kako znajo ti ljudje polepšati dan samo z iskrico v očeh.
@levinja - Hm.. Menda je drugo, če si sam z tem človekom, kot pa z celo družino. Potem te takoj označijo za nekega “tečneža”. Pač.. Nekateri niso sposobni spregledat tega, kar bi morda lahko. In verjemi, da sem tud sama jezna na tista zijala. In bi najraje vpila na vse, da naj se naučijo nekoga, ki je takšen spregledat, če ne morejo živeti z tem.
Mene strašno razžalostijo takšni dogodki.Brat je v domu in že tako malokrat kam gre.A ni žalostno,da še takrat ko gre ven vsi bulijo vanj. Sa j vem,da ne mislijo nič slabega,pa da je ljudem od nekdaj zanimivo vse kar je drugačno,ampak lahko se zamislijo in postavijo v kožo tistega,v katerega zijajo.
No tudi meni ta vic ni prinesel nasmešek na obraz. Sem pa vesel, da še kdo tako razmišlja, glede odnosa do invalidov. Sam sem tudi invalid (imam tudi invalidski karton za parkiranje)in me vsakokrat, ko zapustim avto premerijo od nog do glave. Kaj bi se po njihovem moral plaziti do trgovine, da bi jim bilo prav!
vsakdanje zadeve, strinjam se s tabo v tem, da ljudje ki se imajo za bogove ponavadi padejo na kolena ko se gre za njih, nimajo moči. zijanje v invalida, eno je zijanje, drugo je sočutno gledanje, se zamislis, vsak trenutek sem lahko jaz na njegovem mestu, mislim da je peščica “zijal” bilo taksnih, ki se zamislijo nad samim sabo, oziroma spoštujejo tvojo pomoč bratu, sočustvujejo s tabo.
lp M
Pa ja, sej…tudi nekateri invalidi so čudaki. Mene sicer še nihče ni nadrl, če sem mu pomagala, ker sem videla obupan obraz in potem veselje. Neprecenljivo.
Vem pa tudi, kako so zijali vame, ko sem pod roko vodila mamo po kemoterapiji brez las z mini turbanom na glavi. Še bolj čudno pa so pogledali, če sva se smejali in hecali. Nekaterim bi se očitno v življenju moralo zgoditi nekaj “slabega”, da bi se zavedeli. Pa ne, ne privoščim jim…samo morda bi lažje razumeli in si nehali lagati.
Ja prav rada bi tako gledala na to zijanje… Ampak,veš, to občutiš,vidiš ..to je naveden človeški firbec..in to me moti.
Moje življenje se kar dosti vrti okoli invalidov in vem kako moteče je zanje,če se najdejo bebci ,ki bulijo vanje.Imam prijatelja,na vozičku,ki je enkrat rekel :”Pejt z mano lulat” in sem šla,čeprav mi ni blo jasno,kaj bom počela zraven ,ko bo opravljal malo potrebo.Zpeljal je voziček do roba pločnika,kjer je bil odtok in izpod hlačnice potegnil pipco in odprl.Med tem ko je opravljal svoje ,sve klepetala.Zame nekaj novega ,ampak povsem razumljivega.Tisti,ki so hodili mimo(ena ženska posebej) so zijali v naju.Vse kar je ljudem tuje,je vzrok za zijanje,očitno.
dr.magnum, moram priznati, da tiste, ki stopijo iz avta na prostoru za invalide tudi sam pogosto premerim od nog do glave. Ker največkrat niso invalidi, ampak samo brezbrižneži.
Na parkirišču za invalide(pred trgovino) sem enkrat opazila parkiran celo policijski avto!Kaj naj bi naredila?Poklicala policijo?
Svet je poln tepcev, z izklopljenimi možgani (včasih tudi brez). Po moje ni upanja, da bi taki kadarkoli karkoli dojeli. Še če jih tepeš, ne bojo pogruntali zakaj so dobili. Po moje se je škoda sekirat, saj škodiš bolj sebi, kot njim…
Glede dilem ali pomagat ali ne … če že pomagate, delajmo to zaradi sebe, ne zaradi drugih… jest, če pomagam, se boljše počutim… če pa je človek na to jezem… jah prav, kaj morem … bog si ga vedi, kako mu je, kako je biti na vozičku, ali ima slab dan … si probam nič slabega mislit…
Nikoli ne skačem pred invalide, da bi jim odprl vrata in podobno.
Najprej vprašam: “Vam pomagam?” ali “potrebujete pomoč?” Potem ni nobenih zadreg, če že ni obupno zafrustriran, ne bo sitnaril, ampak rekel “ni treba, lahko sam.”
hm poznam take nesrečneže, ki bulijo.. moja mama ima nozno protezo - celo…prav vsakic se najdejo primitivci, ki napnejo svoj bebav ksiht, bulijo, bulijo kot da so lih kar na zemlji pristali, se celo obracajo ali jo v celoti premerijo…nikol mi ni bilo zarad tega neprijetn, sem pa ratala skrajno napeta in nasršena…vsakic uperim pogled v tovrstne primitivce in jih poskušam strelat z očmi …pač, se nimam navado oglasit (no tud do tega je ze prislo: a je kaj narobe gospa? kaj vidite? - v odg dobim bebav pogled al pa se nemo obrnejo), pa se moram mrščit pismo…mama je ignorantska.
Tudi jaz sem opazila, da je v Sloveniji vedno več prepotentnih narcisoidnih papkov…..da ne govorim o kokoših z mobitelom ali otročičkom v trgovini…..oba kar tekmujeta, kateri bo glasnejši. Invalidi pa so posebna znamka “nezaželjenih”….tisti ki potujemo po svetu ugotavljamo,bolj ko je “dežela razvita” več ljudi ima izbuljene oči,izpahnjen vrat in pajčevino v možganih,kaj je to srčna kultura in bonton……pojma nimajo. Kot je neki dan izjavila ga.Polona Vetrih….slovenska mladina se spreminja v neotesano drhal.
No, Polona Vetrih je tudi svojega denarja vredna. Lahko bi rekel, da tudi kakšna stara baba spominja na neotesano drhal.
Žal je tako, da se ljudje najraje ukvarjajo z drugimi, ne pa sami s seboj. In ker so tako krasni v tem svojem svetu, jih ne bo premaknila nobena stvar (razen, če se njim kaj zodi). Ne jezi se levinja, res je škoda vsake energije, dej nasmehni se jim drugič, boš vidla poj reakcijo. Saj vem, lahko je men govorit, ampak veš, da oni itak vidijo le do konca svojega nosu
Ja sej vem zdravje ,da je tko.Sam težko je bit ravnodušen in se smejat,če te boli.
Pa ja… v invalide… Enkrat sem bila v središču Ljubljane poleti v nekem (stoječem)lokalu in tam je bila noseča ženska z velikanskim trebuhom in v mikici (zelo noseča, po moje tik pred zdajci). In sem slišala dva dedca, ki se zraven mene pogovarjata: “Poglej to… A je to možno.” In jaz se obrnem in pogledam tistega, ki je to rekel. Direktno v oči in samo zdržim pogled… Pobesil je oči in mu je bilo nerodno. Po moje si ni nikoli upal več ust odpreti čez nosečo žensko.
Vem, vem, da je težko. Samo imej pred očmi, da so tako ubogi v svoji glavi in srcu, da jim ni pomoči. Levinja, jeza bo tebi naredila škodo, ne njim. Tega pa ne smeš dovolit!
Ja sej sm se umirila.